Category — Splošno

Google Reader je danes dodal feature¹ Share anything in je točno to, kar sem rabil. V svoj feed zdaj lahko poleg objav v blogih, ki jih že spremljaš v Readerju, zdaj z bookmarkletom enostavno dodajaš tudi spletne strani, na katere naletiš po drugih poteh. Poleg tega lahko vsem posharanim² objavam ali spletnim stranem dodaš še kratek komentar³.

Če kdo na tem blogu res še ne dobi dovolj o mojih interesih in branju, si tako lahko v reader doda še mojo Shared stran.

ps. Luštne fusnote, a ne Urban?

1. spet ena neprevedljiva: lastnost? značilnost? funkcija? bah… [↩]
2. tole postaja neznosno: deljenje? deliti pri nas nekako implicira, da imaš potem ti manj… [↩]
3. točno tako, kot to že nekaj časa počne Jonas s svojim Futrom dneva [↩]

Ua! Tudi na trgih absolutno dolgočasnih vsakdanjih produktov, ki jih v celoti obvladuje peščica mednarodnih korporacij, se lahko naredi nekaj novega. Vsaj tako misli naše podjetje Orka. TV oglas za serijo pralnih praškov, mehčalcev in ostalih čistil odstopa od tipičnega Ariel/Rex idiotizma, zunanja podoba pa je za tak produkt naravnost krasna.

Na spletni strani so se potrudili s pogostimi vprašanji, ki so jih verjetno spisali sami, a je v njih tudi nekaj potencialno koristnih zadev (ok, mogoče samo za moške):

Je možno, da ima perilo moje punce kiselkast vonj, ali sem zgolj prehlajen?

Vonj se lahko razvije v preveč napolnjenem pralnem oz. sušilnem stroju, kjer obleke nimajo dovolj prostora, da bi se popolnoma oprale oz. posušile. Vonj odstranimo s pralno sodo.

Samo domnevam lahko, da so produkti dražji od konkurenčnih in zelo me zanima, kako jim bo šla prodaja. Zaslužijo si pa čestitke za pogum.

Saj vem, pisanje o novih verzijah Web 2.0 storitev je zelo 2006, ampak sem res navdušen. In ker bi moral biti neke vrste feed reader* obvezno orodje vsakega sodobnega intelektualca (ok, malo pretiravam: vsakogar, hoče biti na nekem področju res na tekočem), je tole priporočilo vseeno utemeljeno.

Skratka, danes so posodobili Netvibes in stvar je res tako dobra, da bom zamenjal Google Reader. Doslej sem se upiral in Reader uporabljal za stvari, ki jih “moram vse prebrati” (seveda jih je toliko, da mi to nikoli ne uspe), Netvibes pa za tiste, ki jih lahko tudi preskočim, če ni časa (recimo nekako kot revije vs. dnevni časopis).

Za pokušino si poglejte mojo javno stran. Z registracijo dobite še veliko več: fino zasenčenje prebranih, branje zapisov v originalni formi, poljubno razporejanje po zavihkih, razen feedov pa si lahko na en zavihek naložite tudi vse svoje storitve (GMail, Facebook, Twitter…) pa tudi razne widgete (koledar, vreme, todo list…). S tem postane Netvibes ne le feed reader ampak ultimativna domača stran. Uporaba je totalno intuitivna in enostavna, začuda pa spletna aplikacija dela čisto ok tudi na mojem crappy službenem računalniku.

Ker je letos očitno leto social networkov (družabnih omrežij :/), se trudijo tudi v tej smeri, in ima zdaj vsak uporabnik tudi svoj wall, deljenje zavihkov z drugimi je totalno enostavno in tako naprej. Mogoče so tukaj malo preambiciozni, ampak zadeva si vsekakor zasluži vse pohvale.

*Če ima kdo idejo kako posloveniti “feed”, se priporočam.

UPDATE: Menda velja omeniti, da je prenos vaših feedov iz drugega readerja seveda mogoč in enostaven. Ključna beseda, ki jo iščete v dosedanjem readerju, je (Export as) OPML. Tako shranjeno datoteko potem s klikom na Add Content uvozite v Netvibes.

Kako je mogoče, da v slovenščini nimamo ustreznih besed za nekatere najbolj temeljnih besed, nujnih za ekonomski način razmišljanja (da ne rečem znanosti)?

incentive (a positive motivational influence, any factor that provides a motive for a particular course of action*): motivacija? spodbuda? Obe besedi se mi zdita nekako vezani na človeka (spodbuja te prijatelj, ne pa npr. sistem plač) in preveč pozitivno naravnani (zato težko govorimo o ‘perverse incentives’, kjer te ustroj nečesa logično sili v družbeno neželeno obnašanje)

bias (a partiality that prevents objective consideration of an issue or situation): pristranost? spet ni čisto primerna, ker je v slovenščini je izrazito negativna beseda, v angleščini pa ne. predsodek? negativna in uporabna samo za opis človeka.

trade-off (an exchange that occurs as a compromise): kompromis? ok, ta večinoma gre, čeprav je še vedno preveč orientirana na človeka. Kompromis je nekaj, kar skleneta dve osebi, trade-off pa je lahko zakonitost neke domene (“Security is always a tradeoff” – B. Schneier)

Ma kdo kak boljši predlog? Al’ se ukvarjam z neumnostmi?

*Angleške definicije so z Wordneta.

Kar tako malo, Janja je hotela slikat ljudi. Ne bi se hotel spuščati v politične debate o sindikatih in njihovih zahtevah, predvsem, ker sem glede vsega precej razdvojen. Ampak imam pa en dobronameren za sindikalne PR-ovce: občutek solidarnosti in sočutja do sočloveka bi med širšo javnostjo precej bolje vzbujala ubrana pesem kot pa nadležno žvižganje v stilu maturantov.

Tole je namenjeno osebnim frendom (to so pa verjetno vsi, ki to berejo): res mi ni jasno, zakaj še niste na Twitterju? Stvar je neverjetno enostavna in uporabna: prijavite se, mu zaupate svojo telefonsko številko in dodate prijatelje, ki jim želite slediti. Stvar postane zares smiselna, če pri sledenju vklopite tudi obveščanje na SMS (je pa to treba vklapljati za vsakega posebej). V telefon si še zapišete telefonsko številko Twitterja in to je to: s pošiljanjem na to številko vaše sporočilo dobijo vsi, ki sledijo vam. Obratno pa seveda dobivate sporočila od prijateljev, ki jim sledite vi.

Seveda je mogoče obveščanje zelo enostavno izklopiti, če postane nadležno (pošljete ‘off’ na Twitterjevo številko ali preko spletne strani).

Stvar je zelo uporabna za vrsto komunikacije, za katero niste vedeli, da jo potrebujete: frendu želite nekaj sporočiti, ga nekam povabiti ali nekaj vprašati, vendar ne točno določenega, ampak kogarkoli izmed njih. Tistega, ki ima pač čas, voljo ali je slučajno v mestu, ko zapaše it na kavo.

Poglejte si krajši film, ki to verjetno bolje razloži.

No dejmo, jest sem http://twitter.com/darkobodnaruk.

Danes smo končno dočakali softverski odklep iPhonov, ki so naprodaj v zadnjih mesecih (1.1.2 OTB in 1.1.3 OTB). Ampak ni to tisto, kar hočem povedati.

Apple ima resen problem s tem odklepanjem. V finančnih novicah je zaslediti novice o ogromni številki 1 milijon odklenjenih od 4 milijonov prodanih. Tudi iz prve roke lahko opazimo, da Apple in iPhone forumi danes pokajo po šivih, tako težko so uporabniki odklep pričakovali. Povsem očitno je, da si ljudje zelo želijo iPhona, tudi v državah, ki za Appla niso dovolj tržno zanimive ali se še ni uspel zmeniti z lokalnim operaterjem. Tale slika npr. kaže zastopanost iPhona med brskalniki, še bolj pa kaže v kako oddaljene in majhne države ga ljudje nosijo in uporabljajo:

Vir

Škoda bi se bilo zameriti tolikšni masi ljudi, ki si želijo tvojih izdelkov, pa jih onemogočaš s prijemi, ki se jim zdijo nefer. Pustimo ob strani, kdo ima prav in ali je to “v resnici” fer ali prav ali lepo ali poslovno pametno – stranke imajo vedno prav. Apple bo moral še enkrat premisliti strategijo vezave na operaterja. Sicer se jim bo kratkoročno to poznalo na dobičku (in kot delničarja me bo to bolelo), ampak strateško je ukinitev vezave nujnost.

Spet članek iz Economista o eni raziskavi, kaj pa drugega: psihologi s Tufts University so ugotavljali ali je mogoče le na podlagi slike obraza ugotoviti, kako uspešen je direktor podjetja. Jasno, izkaže se da lahko, drugače ne bi imel o čem pisati.

Izbrali so direktorje podjetij z dna in vrha lestvice Fortune 1000 ter njihove slike dali v ocenjevanje študentom. Natančneje, 50 študentov je na podlagi slik dajalo ocene o vodstveni sposobnosti, drugih 50 pa o splošni sposobnosti, dominantnosti, všečnosti, obrazni zrelosti ter o tem, kako zaupanja vredna se oseba zdi. Ocene o vodstveni sposobnosti so presenetljivo dobro napovedovale rezultate podjetja ocenjevanega direktorja. Prav tako ocene o dominantnosti, obrazni zrelosti in splošni sposobnosti. Učinka naj bi bila tudi medsebojno neodvisna, vsak zase naj bi statistično značilno napovedoval dobičkonosnost.

Dodatna zanimivost se mi zdi v tem, da je v rezultatih te raziskave (če prav razmišljam) implicitno vključena velika pomembnost voditelja za uspešnost podjetja. Podjetja so namreč izbirali z vrha in dna seznama največjih. To pomeni, da so bila podjetja z močnim voditeljem dobičkonosna neodvisno od panoge. Vemo pa, da so panoge podvržene cikličnim vplivom in tipično ob istem času ne dosegajo vse visokih dobičkov.

Meni so te politično nekorektne zadeve blazno zanimive. Včasih so take in drugačne “raziskave” delali bolj ko ne za utemeljevanje predsodkov. Potem je nastopilo obdobje politične korektnosti, kjer pa se je povsem pretiravalo v drugo smer in se ni smelo niti raziskovati nečesa, kar bi dišalo po rasizmu, seksizmu… Vsi smo enaki in tako je. Zdaj pa upam nastopa čas, ko se lahko pogovarjamo o prav vsem, kar temelji na znanstveni metodi. Pa četudi so rezultati neprijetni.

The Economist: Face value

Ne bi hotel biti (preveč) pameten glede Microsoftove ponudbe za nakup Yahooja. O tem se je itak govorilo že dolgo, pa dovolj komentarjev je na netu. Nekako se strinjam s tistimi, ki se jim zdi, da je to Microsoftova poteza iz obupa (Googlu v searchu nikakor ne uspejo seči niti do kolen) ter da sta podjetji čisto preveč različni za neko smiselno integracijo.

Me je pa malo zaskrbelo, ko sem prebral tole jamranje na Googlovem uradnem blogu:

So Microsoft’s hostile bid for Yahoo! raises troubling questions. This is about more than simply a financial transaction, one company taking over another. It’s about preserving the underlying principles of the Internet: openness and innovation.

Could Microsoft now attempt to exert the same sort of inappropriate and illegal influence over the Internet that it did with the PC? While the Internet rewards competitive innovation, Microsoft has frequently sought to establish proprietary monopolies—and then leverage its dominance into new, adjacent markets.

Could the acquisition of Yahoo! allow Microsoft—despite its legacy of serious legal and regulatory offenses—to extend unfair practices from browsers and operating systems to the Internet? In addition, Microsoft plus Yahoo! equals an overwhelming share of instant messaging and web email accounts. And between them, the two companies operate the two most heavily trafficked portals on the Internet. Could a combination of the two take advantage of a PC software monopoly to unfairly limit the ability of consumers to freely access competitors’ email, IM, and web-based services? Policymakers around the world need to ask these questions—and consumers deserve satisfying answers.

Vendar so me kmalu potolažile naslednje besede:

“Google has to put up a stink just because that’s their role in this situation,” says Roger Kay, president of Endpoint Technologies Associates, a market intelligence firm. “But if I were in the boardroom at Google I would say something like, ‘Let’s act really upset about this deal but then let it slip through our fingers and have it go through.’”

Mogoče dopustiti samouničenje ni tako slaba strategija. Edino Yahooja se mi zdi škoda. Kljub pomanjkanju neke res dolgoročne vizije imajo veliko talentiranih inženirjev in delajo dobre storitve. Za njih in za cel net bi bilo verjetno boljše, če bi iskalnik spet outsourcali Googlu, in inženirske talente skoncentrirali na stvari, ki jih dobro počnejo…

Za konec še en boljših komentarjev… kdo drug kot FSJ:

The Borg-Yahoo merger won’t work. Here’s why. It’s like taking the two guys who finished second and third in a 100-yard dash and tying their legs together and asking for a rematch, believing that now they’ll run faster.

Linki

• Yahoo! and the future of the Internet


• Smartmoney: Microsoft Shareholders to Pay High Price for Yahoo
  


• The Secret Diary of Steve Jobs: Monkey Boy’s three-legged race

... kupi šta je skupo.” pravi srbski pregovor. In ne le da so drage stvari v povprečju tudi bolj lepe, ampak v njih zaradi cene tudi bolj uživamo:

Volunteers in California who were given sips of wines with fake prices said they preferred the cabernets they thought were more expensive to the ones they thought were cheaper about 80 percent of the time, according to the study published tomorrow in the Proceedings of the National Academy of Sciences. Researchers scanning the volunteers’ brains while they drank confirmed they enjoyed the pricier wines more.

via Bloomberg

Ok, raziskava je kot ponavadi narejena na celih 20 prostovoljcih, ampak fino potrjuje moje osebne (hohštaplerske) izkušnje. Vsaj pri oblačilih je tako, da več kot plačam, bolj s ponosom jih nosim.