Enosmerne (zgoščevalne) funkcije so osmo čudo sveta

Verjetno odkrivam toplo vodo, ampak med sinočnjo nespečnostjo se mi je tole zdelo zelo zanimivo.

Recimo, da si v situaciji, ko nekaj želiš objaviti anonimno, pa vendar ohraniti možnost, da kasneje dokažeš, da si bil vir informacije. Kdo je lahko v taki situaciji?

– whistleblower, ki nekaj razkriva Wikileaksu – če javnost objavo sprejme z odobravanjem, hočeš biti zaslužen; če se zgodi shitstorm, se raje potuhneš
– Bansky – z anonimnostjo gradi buzz, na stara leta pa bi rad s svojimi deli kaj zaslužil
– teroristična organizacija – s slabo izvedenim napadom si nočeš kvariti branda, za dobro izvedenega hočeš pobrati “zasluge”

Kaj narediš? Objavo podpišeš z MD5 SHA-2 hashem svojega e-maila. Npr. iz "janez.novak@gmail.com" se izračuna hash "15530227e98d4806c2244df378d0a2b0"

Iz hasha ni mogoče ugotoviti maila, tako da si anonimen, dokler to želiš. V primeru, da želiš kasneje dokazati, da si avtor objave, moraš le objaviti svoj e-mail in trditev, da si avtor. Dokaz* si lahko vsak sam izračuna: samo iz objavljenega maila pridemo do prvotno objavljenega hasha.

V resnici nisi čisto anonimen. Če želiš objavljati večkrat ali je nabor možnih avtorjev (e-mailov) znan, lahko nekdo izračuna hashe vseh in te s tem osumi avtorstva (kar pa ni dokaz, glej fusnoto*). Za preprečevanje te situacije je mogoče naš “začasno anonimni podpis” še izboljšati. Svojemu emailu pripneš naključen, a smiseln stavek**.

"darko.bodnaruk@gmail.com Sonce je rumeno, tole pa je naključen stavek." => "eaab7fb7f46b1d0736209c91bd198df4"

Pripeti naključen stavek spreminjaš pri vsaki objavi, tako da je celoten podpis nemogoče uganiti. Ko želiš pobrati zasluge, spet enostavno objaviš celoten niz (email in stavek) in s tem dokažeš avtorstvo.

Ne morem se znebiti občutka, da sem samo nekaj po nepotrebnem zakompliciral.



—-
* Hash je dokaz avtorstva le v primeru, kadar hkrati sam trdiš, da si avtor. Če kdo drug trdi, da si avtor, to seveda ni noben dokaz: s hashem tvojega maila se lahko podpiše kdorkoli.

** Prva ideja je bila namesto smiselnega stavka uporabiti kar naključno številko. Vendar se s tem pojavi (malo verjetna) možnost, da nekdo vzame tvoj mail in s spreminjanjem naključne pripete številke zadane pravi hash (collision). S tem te osumi avtorstva (seveda spet nič ne more dokazati).